Na prelepo sončno soboto, 29.4.2017, v Dalmaciji, smo člani našega društva v sodelovanju s člani Potapljaškega društva Ponirek Kočevje ter člani Podvodne reševalne službe Slovenije, reševalne postaje Kočevje, izvedli usposabljanje oziroma vajo o uporabi sonarja (Humminbird 999ci HD). Navsezgodaj zjutraj, smo v čoln naložili vso potrebno opremo, pripravili sonar, ter po eni uri slalomske vožnje med čudovitimi otoki, prispeli na že znano lokacijo potopljenega wreck-a, ki se nahaja na globini med 25m in 40m. Na lokaciji smo preizkušali delovanje sonarja, ter se učili, kaj se natančno na zaslonu naprave izrisuje, ter kaj lahko iz izrisanega razberemo. V veliko pomoč pri razumevanju delovanja sonarja in izrisane podobe nam je bilo to, da smo vedeli kako potopljena razbitina izgleda. Po zaključenem preizkusu smo na čolnu pomalicali, nato pa se odpravili na popoldansko ˝misijo˝. Najti potopljeno letalo iz časa druge svetovne vojne.
Po besedah domačinov, naj bi močno poškodovano letalo zasilno pristalo na morski gladini ob obali otoka, ki naj ostane skrivnost, pilota naj bi se po pričevanju rešila na kopno, letalo pa naj bi hitro potonilo na morsko dno. Šlo naj bi za zavezniško izvidniško letalo. Okvirno lokacijo še ne najdenega wreck-a smo izvedeli od lokalnih ribičev, saj so na tistem delu morja raztrgali že več ribiških mrež in iz globine potegnili tudi rep letala. S soniranjem smo pričeli v ravnih, vzporednih črtah, dolgih približno kilometer, razmak med črtami okoli 20m-30m, najprej po dolgem, nato še pod kotom 90°, tako da smo ustvarili mrežo na iskanem območju. Morsko dno je bilo ravno, globina se je gibala med 65 – 70 metri. Po dobri uri iskanja, se nam e na zaslonu izrisal prvi večji obris (globina 66m). Očitno je bilo, da ni naravnega izvora. Ker tako imenovana funkcija soniranja »Side scan« na takšnih globinah ne deluje, nismo dobili jasne slike predmetov, ki ležijo na dnu kanala, zato smo vsi vzhičeni, da smo našli letalo, hitro zavezali na konec 100 meterskega reel-a nekaj koligramov svinčenih uteži, dva metra nad utežmi, pa GoPro kamero. Vse skupaj smo spustili v globino ter po nekajminutnem spustu in dvigu kamere, posnetek pregledali. Iz posnetka smo razbrali, da gre za železno konstrukcijo, nismo pa mogli potrditi ali gre za omenjeno letalo.

Z soniranjem smo nadaljevali, ter v neposredni bližini železne konstrukcije zaznali še več manjših izrisov, ened izmed teh bi lahko bilo tudi krilo letala. Prišli smo do zaključka (morda napačnega), da se je letalo med pristankom na vodi, oziroma med potopom v globino prelomilo na več delov, saj je bilo močno poškodovano. Večja železna konstrukcija na posnetku pa bi lahko bila trup letala. Žal potopa na lokaciji ni bilo možno opraviti, saj smo na prejšnjih potopih porabili ves helij za ustrezno Trimix mešanico. Za varen potop do globine 66m, je namreč nujna uporaba mešanic trimix.
zabeležili smo GPS koordinate najdb, ter se na vožnji proti obali kjer nas je že čakalo okusno kosilo, veselili potopov, katere smo imeli v načrtu za naslednje dni. Na seznam potopov za naslednjič, pa nismo pozabili dodati tudi te lokacije. Želimo se namreč prepričati ali nas na tej lokaciji že dobrih 70 let čaka zavezniško letalo. Avtor: Žiga Marin